X
Menu

10. obletnica Društva Parada ponosa

Parada ponosa je letos praznovala 10. obletnico ustanovitve društva. Ob tej priložnosti smo dogodek Parada povezuje posvetile_i spominjanju, nazdravljanju in praznovanju. 12. marca smo se zbrale_i v društvenih prostorih na Dunajski cesti v Ljubljani in se z nostalgijo obračale_i v preteklost, delile_i zgodbe in izkušnje, počastile_i naše predhodnice_ke in nato z obnovljeno motivacijo in energijo zrle_i v prihodnost in se pripravljale_i na nove zmage. Svoje spomine na pretekle parade ponosa so v pogovoru obujale_i tri_je ustanovne_i člani_ce društva, in sicer Mitja Blažić, Linn Julian Koletnik in prva predsednica društva Petra Salaj. Prisluhnile_i smo lahko marsikateri zabavni in tudi manj zabavni zgodbi, aktivistke_i pa so nam postregle_i še z modrimi nasveti za prihodnost. Ob predvajanju arhivskih fotografij smo nazdravile_i s šampanjcem in se za konec posladkale_i še s torto.

ZAČETKI DRUŠTVA PARADA PONOSA

Po prvi paradi ponosa, ki se je zgodila leta 2001, so naslednje parade sprva prirejale vse tedanje organizacije skupaj, vendar pa so se nekatere nato iz različnih razlogov začele umikati. Že od samega začetka je organizacija parade in s tem povezanih dogodkov namreč povzročala veliko vznemirjanja in trenj. Kaj bo politično sporočilo? Kaj bo slogan? Nekatere_i so si želele_i neke vrste festival, druge_i pa so trdile_i, da bi morale_i biti še bolj politične_i in radikalne_i. Zadnja leta pred letom 2009 sta parado skoraj v celoti organizirala Društvo DIH in Legebitra. To je privedlo do razmisleka, da je parada pravzaprav dogodek celotne skupnosti, ne glede na ideološko razmišljanje, in da je zato potrebno ustanoviti nevtralno platformo, ki bi med ustanovne članice_e in v upravni odbor vključevala predstavnice_ke vseh obstoječih nevladnih organizacij. V ta namen se je leta 2008 začel pripravljati statut za novo, nevtralno društvo. Ker društvo še ni razpolagalo z lastnimi prostori, so se aktiviske_ti zbirale_i po raznih lokalih, predvsem v Cafeju Open in v lokalu Lan, in prav v enem od teh dveh lokalov je prišlo leta 2009 tudi do uradne ustanovitve društva Parada ponosa, katerega prva predsednica je bila Petra Salaj. Ustanovitvenega sestanka se tri_je ustanovne_i člani_ce spominjajo predvsem zaradi prijetnega občutka, da se skupnosti piše nek nov, svež začetek, in pa olajšanja, da je urejanje papirologije za ustanovitev društva zaključeno in se lahko končno začnejo ukvarjati s samo parado. Parada ponosa je takrat prvič trajala cel teden in nihče ni točno vedel, kaj pričakovati. Društvo si je prizadevalo nuditi čimbolj raznolik program – od literarnih večerov do »kvir tripa« in gala večera, parada pa je bila vrhunec ob koncu tedna.

NASVETI ZA MLADE AKTIVISTKE_E

Linn: »Ne organizirati gala večerov! …drugače pa, če se ti zdi to, kar želiš izvesti, radikalno – potem poskušaj iti še malo dlje, saj se da radikalnost zlahka oklestiti.«

Petra: »Ne tiskajte 600 majic! In ne zapostavite svojega osebnega življenja, sploh če se počutite izgorele. Včasih je prav tudi se umakniti in si vzeti čas zase, da ugotoviš kdo si in da greš potem še bolj zagnano naprej.«

Mitja: »Jaz se v aktivizmu nisem nikoli počutil dovolj dober – vedno sem imel občutek, da imam premalo izkušenj in znanja. Moj nasvet je: dovolj dobri ste! Vedno pogumno in asertivno uveljavljajte svoje poglede in ideje in jih soočajte z drugimi idejami brez občutkov manjvrednosti. Pomembno pa se mi zdi tudi poznavanje zgodovine naše skupnosti, ki je zelo bogata in iz katere lahko črpamo veliko, saj so imeli naši predhodniki že mnogo dobrih idej. Pa tudi prav je, da jo poznamo, ker se je v šoli drugače nikoli ne učimo.«

 

Martina Jazbec